Wɛ̈tmääc

Wɛ̈tmääc pamac (ka pawut) ee wɛ̈tcïgɔ̈t ë lɔ̈ŋ man cë kɔc lɛ̈k apath thïn tɛ̈ bë miir dhil luui. Aye lueel tënë kɔc tɛ̈ bï bääny yaa kuany thïn ku kaam ye kek ceŋ keluimiiric, ku tɛ̈ bï lööŋ yam looi ku lööŋ thɛɛr waaric, ku ye kuat kɔc yinda bï yaa cuɛ̈t bïk bääny yaa kuany, ku lööŋyith kɔ̈k ŋu bï yaa ŋuun, ku tɛ̈ ye wɛ̈tmääc lëu bî kɔc waaric.

Wël thööŋ röt aaye tääu miir nhom ku riɛl töu ke kek wɛ̈tmääcic. Tɛ̈dɛ̈t, pamaac man aala miir thanypiny aacïn wëlmääcken theek ka aala wëlmääc rac apɛi man cïn lääunhom yiɛ̈k tënë mïthbaai ku kɔc kɔ̈k aya. Yen bääny kënë aŋic ke cɔl "riɛlnhom" ka wɛ̈tmääc tɔt kɔ̈ɔ̈th. Wɛ̈tmääc ee adhöl bë kɔc mat nhïïm miirmatnhomic.

Wɛ̈tmääc Amatnhom Panŋaknhom (UK) akëc gɔ̈t wɛ̈t tök cimën pamaac kɔ̈k. Wɛ̈tëyic, wɛ̈tmääc ë Amatnhom Panŋaknhom akëc gätpiny ëbɛ̈n acïn. Kɔ̈k aye yök në gäätic, ke jɔɔk ke Gämyithdït ("Magna Carta") ruɔ̈ɔ̈n 1215 ku Gäätlöŋ Yith ruɔ̈ɔ̈n 1689, ku ke mat Löŋluɔi ë ɣönlööŋ thïn. A bɛ̈k kɔ̈k ye yic aa cɔl löŋ ë raan ëbɛ̈n cï ke looi wɛ̈t kɔc löŋ yeem wär run buɔt jääi lɔŋ luɔi ye cɔl lɔ̈ŋ tɛ̈ tädë tɛ̈t löŋ lɔŋ biöth löŋ. Rin wɛ̈t kënë, aye kɔc kɔ̈k lueel lɔn Amatnhom Panŋaknhom ala wɛ̈tmääc "këc gɔ̈t".

Ruɔ̈ɔ̈n 1787 acë Amatnhom Pawut jɔɔk bï gäät wëlmääc ɣäth tueŋ. Wɛ̈tmääc ë Amatnhom Pawut aciek apɛi man cî kɔc ŋuɔ̈t luɔ̈ɔ̈i, ku acï waric arak juääc runiic. Acï looi wär cë kɔclooipiny baairot yök tënë Bɛritɛn. Tueŋ aake la wëljamiic lɔŋ miirmatnhom, acï nalä bɛ̈n waar Wɛ̈tmääc cî kɔc looi yaköl.

Wɛ̈tmääc pan ɣindia yen ee wɛ̈tmääc bärapɛi cïgɔ̈t në Pinynhom. Ala yic wëljamiic 395, watkɔ̈ɔ̈th 12, ku tekiic 22, ku acï waaric arak 100 ku täkac.