Toŋgol

Toŋgol (toŋ) aye cɔl ɣɔɔl-nïn buɔɔt tëdë. Yen e tuany kɔc liääp(ɣook) apɛi ku aa kämluöök kek aye bɛ̈i. Kït toŋgol tueŋ aye jɔɔk cïmënë juän wum dhie wum cɔl aluɔr piɛ̈u, atuöc kek ɣɔɔl thin nyɔɔt. Kekä aye ɣɔɔldït dhie latiɔ̈r guöp tieŋic ëbën buɔɔth cök kaam yïthbuö thik lik. Të cï ɣɔɔl raan tieŋ, aka atiöör awu tiäk alëu bï piŋ täwëi raan aloŋthïn. Ɣɔɔl alëu bï dhiɛl rëël yïthbuö thiäär wälä wɛɛnthok, ee yen kë ye yen cɔɔl “ɣɔɔl-nïn buɔɔt.”

Toŋgol ee raan cɔl aɣɔɔl apɛi arëk abï ŋɔk, dhoŋ lɔ̈m ku cɔl raan adhör apɛi rin nyiëth ye raan yeyic nyiith ta ɣɔɔl yen. Mïth kïc ruön thöl aa ɣɔɔl këthin nyɔɔt awu cïk ɣɔɔl ëbën. Aye däk wëi yen ke ye lac looi. Kaam liääp toŋgol ku bën bei kïtke e ya nïn kadhorou leer thiäär. Kɔc cï toom wäl agël guöp toŋgol alëu bï kek dɔm lakïn kïtke ace bɛn thöŋ kek kït kɔc kïc toom wälde.

Toŋgol aye kɔ̈mluöök cɔl Bordetella Pɛrtusis, thoŋ kɔc cï piëc bɛ̈i tënë kɔc. Yeen e tuɛny ye gopic aliiric ku e rot tek të ɣɔɔl raan cï dɔm awu thïïm. Kɔc aa röt ɣook kaam ajök kït ɣeet yïthbuö kadiäk leer ɣɔɔldït kɔc tieŋic.

Kɔc cï guup wal kämluöök nök ace kɔc ben ɣook nïn kadhië cök cëën. Aye caar panakim tä gɔt luenh thin nyɔɔt awu athuöör wumic ku rölic bï them käm toŋgol.

Tiëtrot toŋgol e bï raan toom wäl toŋgol tiɛtwei. Jɔ̈k tuöm wälde e ya kaam yïtbuö kadhetem leer bɛ̈t dhiët cök cëën, ku tuömde aye beeric kënë yic ŋuan tënë menh naŋ run karou. Wäl toŋgol-tiɛtwei ee kɔ̈u thök të dït raan ku aye caal lon bï mïth cï ŋuën ku kɔcdït ben ber tuöm. Wal kämluöök-nök abï gäm raan cï kaŋ dom tueŋ awu kɔc kïc toom. Kɔc tuany toŋgol alëu bï kek kony wal kämluöök-nök tëcït tënë yïthbuö kadiäk ne gɔ̈c kït tueŋ röt. Kɔc juëc acï walkä yekony. Mïth kïc ruön thöl ku diäär liɛc adhil muɔɔc wal tëcït tënë yïthbuö kadhetem tapuɔc kït röt gɔl. Wal kämluöök-nök lëu bï kek gam aye; erythromaicin, azïthromaicin, klarithromaicin awu truaimethoprim/Sulfamethoxazole. Acïn këne ye nyooth raan tuany alëu bï gäm wal kök ɣɔɔl lëu ce wal kämluöök-nök. Mïth gäg apɛi kïc ruöön thölthok awïc tɛ̈ɛ̈c panakim të cï toŋgol kek dɔm.

Acï kɔc ŋickäŋ thööŋ lɔn ye raan maliön kadhiärkudhetem, kac diäk nhial (16.3 million) pinynhom ëbën wuɔɔk toŋgol ruön timkarou ku thiärkudhiëc nhial (2015). Thäi aloŋdït cï ɣook atɔ̈ bɛ̈i lanhïïm tueŋiic. Ruön 2015, aka raan tim thiärdhiëckubɛ̈t ku buɔt kadhorou nhial (58,700) acï nok wɛɛn raan tiɛmtök ku thiärdiäkubɛ̈t nhial (138,000) cï kaŋ nök ruön tiɛmtök ku buɔtkadhoŋuan ku thiärdhoŋuan (1990). Aye gɔ̈ɔ̈r lɔn ye meth 0.5% mïth cï dɔm yiic thou. Thiɛ̈ipiny toŋgol agɔc rot wärthɛɛr kuën yic thiärkudhetem (16th century). Kɔ̈m luöök cɔl Bordetella Pertusis kɔc dɔm toŋgol ayök ruön 1906. Wäl guöp tiit toŋgol abïybei ruön 1940.

Kït ë toŋgol

Kït ë toŋgol lagai aye ɣɔɔldït raan tieŋ, wëi dët la ‘wuup,’ thöök, ŋökŋök ku ɣɔɔl ye thiäkic mën ku mën. Acï kɔc cï piëc yök lɔn ye ɣɔɔl toŋgol rël nyin puöt yiic, ku dhoŋ löm raan rin nyiëth ye raan yeyic nyiith të ɣɔɔl yen, ku rël alëëc aye cɔl aniɔp arëk bï lac ya wat ë path. Ɣɔɔldït kɔc tieŋ ë rëprëp yäkyäk puötic yïc raan tuɛny yɔ̈kyɔ̈k. ŋökŋök ɣɔɔl cök cëën ee ye nyuɔɔthh lɔn yen toŋgol.