Piööcëkuɛ̈nnhom (psychology) ee piööc ë kë bïï tak, ku ciɛɛŋ yen ee löŋ ye kɔc luui cë gɔ̈t bë kɔc yaa wɛ̈ɛ̈t, nɔŋic piööc ë käŋ ku piööcë luɔi ku ciɛɛŋ yenhom tak. Piööcëkuɛ̈nnhom ee luui ke raan ku na akööl kɔ̈k ka lui ke läi. Nëŋu piööcëkuɛ̈nnhom arilic bïï piɔ̈ɔ̈c ëbɛ̈n. Dupiööc piööcëkuɛ̈nnhom aaye ɣän kor kuɛ̈ny bei akööl kɔ̈k. Piööcëkuɛ̈nënhom athöŋ ke kɔ̈k ë ɣän ë luɔi ëkë liɛ̈ɛ̈p kek. Kɔ̈k ë kek ë kääk aapiööc ë wal ë pial ë guɔ̈p, kuɛ̈nënhom ë ciɛɛŋ ë läi, makuɛ̈n piööc ë nyïny ë käŋ, ku piööc ë thuɔ̈k. Ran ë kek ë kääk looi akölköl, ku ye ke göör cök, aye cɔl dupiöny ë kuɛ̈nënhom, ku aye mat ke kɔc, ciɛɛŋ, nyiɛ̈ɛ̈c, dupiööc ë nyiɛ̈ɛ̈c ë kaŋ. Dupiööc ë kuɛ̈nënhom aacïk them bïk deet, të ye tɛ̈kënhom luui thïn tënë raantök ku ciɛɛŋ akuut keek aaye käk ë luɔi ë pirnhom göör cök kekë piööc ë luɔi ë pïr cäth ë luɔi ë nyiɛ̈ɛ̈c ku ciɛɛŋ.

Piööcëkuɛ̈nnhom acïï tɛ̈ɛ̈kic abëk kor cɔɔl kër, Keek aaye jam ëkäk ë jɔ̈k ë piööcëkuɛ̈nënhom, ku aaye kë them bïk käk ë thiëc akuut dɛ̈ dhuk nhïïm të ye kɔc tɛk thïn.

Kër kɔ̈k kë piööcëkuɛ̈nënhom ye piööc aakïïk:

  1. Piööcëkuɛ̈nënhom ë nyiɛ̈ɛ̈c, ee daai të ye kɔc tɛk thïn, ku luɔɔi ë thok, tɛ̈ktɛ̈k ku määr ë nhom, ku luɔɔi kariliic.
  2. Piööcëkuɛ̈nnhom aaye thiëc të ye kɔc käŋ deetic thïn, në kë ye kë tiŋ ku pïŋ, ku të ye kë cë lɛ̈k ke luɔɔi thïn.
  3. Mät ë piööcëkuɛ̈nnhom ee daai ë luɔɔi aakuut ë kɔc kedhiɛ ku të yaa amatnhom bɛ̈ɛ̈i nhial thïn ku lui.
  4. Lɔtueŋ ë piööcëkuɛ̈nnhom, aye lɔtueŋ ë kɔc nhiaar, ku wɛ̈r ë ciɛɛŋ ë pïr dɛnic. Kän amɛ̈t ë kɛ̈k ë luɔɔi ye cɔɔl "piööcëkuɛ̈nnhom ë mïth".
  5. Waŋ ë piööcëkuɛ̈nnhom, ee piööc ë të ye guɔ̈p rɔt waar thïn, ku dhöl ye kɔc tak, ku looi kë käŋ thïn.
  6. Piööcëkuɛ̈nnhom nyithic, ee daai të ye nyith luui thïn ku të yïn kɔc thïn.
  7. Piööcëkuɛ̈nnhom ërɛ̈ɛ̈c ë nhom ee them bë luɔi tek thok ë kaam ë kɔc puɔl ku kɔc tuaany ëke nhïïm.
  8. Piööcëkuɛ̈nnhom ë pial aye göör ë kuer puɔɔth ben kɔc rɛc nhïïm dac pial.
  9. Piööcëkuɛ̈nnhom ë ciɛɛŋ cë rɔt riɛ̈ɛ̈u aye daai kuɛr kɔ̈k ye kɔc cieŋ ku të ye tiɛ̈ŋ pinynhom.